VOJNA SE BLIŽA

Po umoru kralja Aleksandra I., 9. oktobra 1934 v Marseillu v Franciji je v imenu mladoletnega prestolonaslednika Petra prevzel vodstvo Jugoslavije Namestniški svet, ki mu je predsedoval knez Pavel Karadžordževič. Sovražna Italija in nemški gospodarski pritisk sta vse bolj ogrožala državo. Nasprotja med Srbi in Hrvati so slabila politični položaj, posebno še, ker je bilo več hrvaških ekstremistov v emigraciji v Italiji, od koder so delali na tem, da se Hrvaška odcepi od Jugoslavije (Pavelič, Kvaternik in drugi).

Mednarodni položaj Jugoslavije se je pričel zapletati po nemški zasedbi Avstrije (1938). Nevarnost nemškega posega v Jugoslavijo, posebno še v Slovenijo, se je večala tudi zaradi močne nemške manjšine v Sloveniji (Kočevarji). Ko je Hitler 1939 zasedel velik del češko-Slovaške, Italija pa Albanijo, ne da bi Društvo narodov ali zahodne velesile kakorkoli skušale to preprečiti, se je Jugoslavija čutila vse bolj ogroženo. Ko je še Rusija sklenila prijateljski pakt z Nemčijo (23. avgusta 1939), je tudi Jugoslavija pričela vse bolj popuščati nemškim zahtevam.

Oktobra 1940 so Italijani napadli še Grčijo, a so jih Grki junaško odbili in pognali v Albanijo. Jugoslavija je kljub nevtralnosti na skrivaj pomagala Grčiji. Nemcem italijanski poraz v Grčiji ni šel v račun. Bali so se, da se bodo v Grčiji utrdili Angleži. Ko je v začetku 1940 pristopila k trojnem paktu še Bolgarija, medtem ko sta Romunija in Madžarska že preje dovolili Nemčiji prevoz čet čez njihovo ozemlje, je bil obroč okrog Jugoslavije sklenjen.

Jugoslovanska vojska ni bila opremljena za moderno vojskovanje. Kot zadnji poskus ohraniti Jugoslavijo nevtralno, je vlada 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop k trojnemu paktu. Nemčija je obljubila spoštovati nevtralnost Jugoslavije in se tudi odpovedala zahtevi o prevozu svojih čet in orožja preko jugoslovanskega ozemlja.

V tistih zmedenih časih je slovenski voditelj dr. Korošec zagovarjal naslednjo politiko: »Izogibati se vojnemu spopadu do skrajnosti. Skušati ohraniti nevtralnost države, dokler se Hitler ne zagrize v dvojen spopad, s Francijo in Anglijo na zapadu in Rusijo na vzhodu. Ves čas imeti pred očmi, da končno mora biti Jugoslavija v protinacističnem taboru...«.