SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA

Tudi po 2. svetovni vojni ni bil uresničen politični program Zedinjene Slovenije. Slovenski narod je bil poleg teritorialne razdeljenosti tudi idejno razklan, kot posledica komunistične revolucije med okupacijo. V okviru SFR Jugoslavije je obstojala Socialistična republika Slovenija (20.256 km2). V njej je živel večinski del slovenskega naroda. Po 2. svetovni vojni je Slovenija pridobila 46 km, obale na Jadranskem morju s pristaniščem Koper in precejšen del Primorske. Oblast je po vojni prevzela KP in uvedla diktaturo. V slovenskem parlamentu v Ljubljani so bili poslanci izvoljeni na listi, ki jo je predstavila KPS, edina dovoljena stranka. Uničili so vse cvetoče verske, kulturne in gospodarske ustanove katoliškega tabora izpred vojne. Katoliška Cerkev je bila preganjana, večina duhovnikov je šla skozi ječe, ljubljanskega škofa Antona Vovka je januarja 1952 v Novem mestu drhal polila z bencinom in zažgala; policija ni posredovala.

Političnim nasprotnikom so vzeli vse pravice, tisoče ljudi po krivem obsodili, zaprli in ubili. Slovenijo so kulturno in gospodarsko izrabljali. Načrtno so naseljevali v Slovenijo ljudi iz južnih krajev države. Oblast je uvedla komunistično plansko gospodarstvo, podržavila vso trgovino, industrijo in bančništvo. Kmete so nasilno vključevali v kolektivne zadruge. Slovenci so morali služiti v jugoslovanski vojski, ki je bila pretežno pod srbskim vodstvom. Zavoljo političnega nasilja in slabega ekonomskega stanja, se je na tisoče Slovencev po vojni izselilo, zlasti v Nemčijo, Kanado in Avstralijo.

Po letu 1980 je do tedaj monolitni komunistični sistem v Sovjetski zvezi in državah v vzhodni Evropi začel razpadati. Odločna podpora papeža Janeza Pavla II.  Poljskemu sindikatu Solidarnost in drugi vplivi so privedli do padca berlinskega zidu (9. novembra 1989), ki je simbolično pomenil konec komunistične oblastvene strukture. Po komunističnih državah srednje in vzhodne Evrope so začeli uvajati vsaj delno demokratizacijo. Maja 1980 umre diktator Josip Broz-Tito. V Jugoslaviji so narodi poleg politične svobode terjali tudi narodno samostojnost. V Sloveniji 1988 nastajajo zametki prvih strank: Slovenska demokratična zveza in Kmečka zveza. V Majniški deklaraciji (8. maja 1989) se je opozicija odločno zavzela za suverenost Slovenije.