OBVEŠČEVALNE SLUŽBE – POLOŽAJ NA ŠTAJERSKEM

V slovenskem demokratičnem taboru je bilo več obveščevalnih središč. Vsaka legija je skušala ustvariti svojo obveščevalno mrežo predvsem z namenom posredovati podatke organizaciji, ki jo je vodil bivši jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu, polkovnik Vladimir Vauhnik. Njegova skupina je imela okrog 60 stalnih sodelavcev, imela 14 smrtnih žrtev in delala za angleško špijonsko službo. Odbor Vaških straž je ustanovil obveščevalno mrežo U-7, ki je zajela vse slovenske pokrajine. Obveščevalno službo pri organizacijskem štabu Slovenskega domobranstva je vodil stotnik Ilovar. General Rupnik je kasneje U-7 preimenoval v D.O.S (Državno obveščevalno službo), ki je bila povezana predvsem z domobranskimi postojankami na Dolenjskem in Notranjskem. Vodil jo je član SL Milan Finec. Obveščevalne službe so delovale tudi v okviru Gorenjskega in Primorskega domobranstva.

Na Zgornjem Štajerskem je Jože Melaher –Zmagoslav- (umrl 1991 v Clevelandu-ZDA) večinoma iz dezerterjev iz nemške vojske, ustanovil četniško skupino. Izdajali so glasilo “Kri in zemlja”. Izvedli so več napadov na Nemce, ki so jim priznali status vojske in jih niso imeli za “bandite” kot partizane. Rešili so več zavezniških letalcev in imeli več spopadov s partizani. Ob koncu vojne se je ta skupina (okrog 500 mož) predala Angležem, ki jih niso vrnili v Jugoslavijo ampak jih po predaji poslali v Italijo (Forli).

Na Štajerskem je bil položaj precej drugačen, kot v ostali Sloveniji. Nemci so še posebno brutalno hoteli Štajersko germanizirati. Izvedli so mobilizacijo fantov in mož v nemško vojsko. Partizani so se pojavili že konec julija 1941. Okupator je na njihovo izzivanje odgovoril z brezobzirnim streljanjem talcev (več kot 1.000) in preseljevanjem ljudi v Nemčijo (čez 37.000). Nemci so 8. januarja 1943 uničili partizanski pohorski bataljon (80 mrtvih). Jeseni 1943 je bilo na Štajerskem komaj 300 slabo oboroženih partizanov, ki niso bili zmožni preprečiti nemško nasilje. Za boj proti partizanom so Nemci ustanavljali domače obrambne vojaške enote, ki so jih imenovali “Deželna straža”.