NEMČIJA NAPADE JUGOSLAVIJO

V Beogradu je 10. decembra 1940 nenadoma umrl dr. Anton Korošec. Z njim je Slovenija izgubila dolgoletnega, od velike večine priznanega voditelja, Jugoslavija pa izkušenega in uglednega politika.

Srbski vojaški krogi (general Simovič) so 27. marca 1941 pod vplivom angleške špijonske službe izvedli vojaški udar. Odstavili so vlado kneza Pavla in protipostavno proglasili mladoletnega sina kralja Aleksandra kot Petra II. Za kralja Jugoslavije. Angleški ministrski predsednik Winston Churchill (1874-1965) je izjavil v parlamentu: »Jugoslavija je našla svojo dušo... Britanski imperij in njegovi zavezniki bodo tej hrabri odločitvi jugoslovanskih narodov nudili vso podporo«.

Nova vlada je takoj objavila, da bo spoštovala pristop k trojnemu paktu, a tega ni storila pismeno, kar Nemcem ni zadoščalo. Položaj so še poslabšale protinemške demonstracije v Beogradu. Jugoslavija je postala za Nemčijo nezanesljiva. Hitler je že 27. marca 1941 ukazal svoji vojski, da razbije Jugoslavijo. Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 so Nemci brez vojne napovedi skupno z Italijani in Madžari s treh strani napadli Jugoslavijo. Kot posebno kazen je Hitler ukazal strahovito bombardiranje Beograda, kjer je bilo v nekaj urah ubitih čez 17.000 ljudi in več kot toliko ranjenih. Med prvimi žrtvami je bil slovenski minister v jugoslovanski vladi in naslednik dr. Antona Korošca, duhovnik dr. Franc Kulovec. Nemški bombniki so bili 6. aprila zjutraj tudi nad Ljubljano; bombardirali so radijsko postajo v Domžalah.

Jugoslovanska vojska, slabo oborožena, ni nudila resnega odpora odlično vodeni in oboroženi nemški vojaški sili. Poleg tega je bila močno infiltrirana s komunističnimi saboterji. Člani KPJ so iz Moskve dobili nalog dezorganizirati jugoslovansko vojsko. Z Ljubljanske univerze je odšlo v boj 700 prostovoljcev, a so jih že v Zagrebu prestregli ustaši. Ko so 10. aprila 1941 Hrvati proglasili Nezavisno državo Hrvatsko (NDH) pod vodstvom dr. Paveliča in tako razklali Jugoslavijo na dvoje, je bilo odpora konec. Jugoslavija je 17. aprila 1941 brezpogojno kapitulirala. Kralj in vlada- z njo tudi slovenski minister dr. Miha Krek- so emigrirali v London. Za jugoslovanske narode, tudi Slovence se je pričela strašna doba okupacije, kateri se je potem pridružila še po komunistih izzvana revolucija.