Slovenija leži v severnem zmerno toplem pasu, in sicer sredi med ekvatorjem in severnim polom. S tem je določen tudi okvir za podnebje. Od tod štirje letni časi in pestra menjava vremena. Slovenija je v tistem pasu, v katerem krojijo vreme pogosti cikloni in anticikloni na svoji poti proti vzhodu. Pri tem oblaki v Sloveniji izcejajo enkrat več padavin kot znaša svetovno povprečje. Posledica je zelena, po naravi gozdnata pokrajina. V celoti pokriva gozd več kot polovico površja, zato je Slovenija ena najbolj gozdnatih dežel na svetu.

Slovenija meri komaj 20.273 km (na svetu je okrog 150 večjih in samo okrog 50 manjših držav), vendar se prav na tem koščku srednje Evrope stikajo in prepletajo visokogorske Alpe s predalpskimi hribovji in kotlinami, ravnina Panonska nižina z gričevnatim obrobjem, zakraseli svet Dinarskega gorstva s kraškimi planotami in vmesnimi podolji ter sredozemski, večinoma gričevnat svet z blažilnimi vplivi Jadranskega morja. Hkrati se v Sloveniji stikajo tudi štirje kulturni prostori: slovanski, germanski, romanski in madžarski.

Slovenija meji na severu z Avstrijo, na severo-vzhodu z Madžarsko, na vzhodu in jugu s Hrvaško in na zahodu z Italijo in Jadranskem morjem.

Glede na prevladujoče naravne značilnosti razdelimo Slovenijo na alpski svet (dve petini ozemlja), panonski svet (petina ozemlja), dinarski svet (četrtina ozemlja) in sredozemski svet (desetina ozemlja). Glavni naravni dejalniki, ki vplivajo na pokrajinske razlike, so kamnine, relief, podnebje in rastlinstvo. Slovenski alpski svet obsega severozahodni in severni del države. To je razgibana pokrajina s številnimi gorskimi hrbti in grebeni, iz njih se proti nebu dvigajo vrhovi. Panonski svet je svet goric in ravnin ob rekah. V Slovenijo sega le na njenem vzhodu. Dinarski svet nas preseneča na vsakem koraku, še največkrat v kraškem podzemlju, kjer je narava ustvarila čudovite oblike. Razprostira se v osrednjem delu Slovenije. Primorski svet ali mediteranski ni obsežen, je pa s svojim podnebjem in rastlinstvom nekaj posebnega. Obsega jugozahodni del Slovenije.

Skoraj polovico površja, predvsem alpski in dinarski svet, sestavljata karbonatni kamnini apnenec in dolomit, zato je Slovenija dežela krasa. Panonska gričevja so predvsem iz laporja in sredozemska iz fliša, ravnine pa iz gline, peska in proda. Povprečna nadmorska višina Slovenije je 556,8 m, povprečni naklon pa 13,1°.

Podnebje je ob obali submediteransko z vročimi in sušnimi poletji ter blagimi zimami. V višjih predelih alpskega in dinarskega sveta je gorsko podnebje z veliko padavinami, svežimi poletji in mrzlimi zimami, v nižjih predelih alpskega in dinarskega sveta ter v panonskem svetu pa je zmerno celinsko podnebje z malo padavinami, vročimi poletji in hladnimi zimami.