KULTURNE RAZMERE MED REVOLUCIJO

Na od Nemcev in Madžarov zasedenih delih Slovenije, je bilo uničeno vsako slovensko kulturno delovanje. Ukinili so vse slovenske šole. Prepovedali so izhajanje slovenskih časopisov, revij in knjig. Prepovedane so bile vse glasbene in gledališke predstave. Številni prosvetni domovi po deželi s pevskimi zbori, igralskimi skupinami so bili zaprti. Številne knjižnice so zaprli in deloma uničili.

Italijani so v Ljubljanski provinci pustili precej svobode za kulturo in prosvetno delovanje. Šole so normalno delovale, časopisi in revije so lahko naprej izhajali, le z italijansko cenzuro. Predvajale so se gledališke in glasbene predstave. Opera in Drama sta imeli podoben obisk kot pred vojno. Knjižna založba Slovenčeva knjižnica je izdala desetine knjig domačih avtorjev pa tudi prevodov iz drugih jezikov (npr. Iz španščine povest Breskov cvet, ki jo je napisal argentinski katoliški pisatelj Hugo Wast – Gustavo Zubiria v hiši poleg današnjega Hanželičevega doma v San Esteban – Cšordoba).

Skupina kulturnikov naklonjenih OF (Prežihov Voranc) so septembra 1941 ukazali kulturni molk. S to obliko ustrahovanja so hoteli prisiliti vse slovensko kulturno življenje k molku. Uspeli niso. Po vojni pa niso priznali spričeval za študije v tem času.

Ta doba je dala slovenski literaturi nekaj umetnikov trajne vrednosti. Dr. Tine Debeljak je že med vojno odkril v Francetu Balantiču (1921-1943) velikega pesnika. Njegove pesmi je naprej objavil v Dom in svetu potem pa v knjižni izdaji »Muževna steblika« 1944. Balantič je padel (zgorel) kot domobranec ob partizanskem napadu na domobransko postojanko Grahovo pri Cerknici 24.novembra 1943. Ivan Hribovšek (1923-1945) je že kot študent pokazal velik pesniški talent. Maja 1945 je bil kot gorenjski domobranec vrnjen v Jugoslavijo, tam je izginila za njim vsaka sled. Zbirko njegovih pesmi je 1965 izdala SKA v Buenos Airesu; uredil jo je dr. Tine Debeljak.

Na partizanski strani je bil najbolj obetaven Karel Destovnik-Kajuh (1922-1944). Prvo zbirko »Pesmi« je izdal malo pred smrtjo 1944, zbrano delo pa je izšlo 1949. Kajuh je padel kot partizan 22.2.1944 na Štajerskem. Vladimir Pavšič (Matej Bor) je 1942 izdal zbirko partizanskih pesmi »Previharimo viharje«. Napisal je tudi igro »Mati«.