KONEC VOJNE IN UMIK

Ruska rdeča armada je po zavzetju Beograda (X.1944) vztrajno potiskala nemške sile iz Srednje Evrope in Balkana. Aprila 1945 so se skozi Slovenijo proti zapadu umikale različne vojaške formacije: nemška vojska, srbski četniki, hrvaški domobranci, kozaške skupine, vojaki Vlasove divizije, ukrajinski korpus in drugi. Tudi domobransko vodstvo je pričelo pripravljati vsaj začasen umik pred komunističnimi silami. Z namenom, da bi pred zavezniki odvrnili vsak sum, da so domobranci sodelovali z Nemci, kar jim je očitala partizanska propaganda, jih je Narodni odbor preimenoval v Slovensko narodno vojsko in zahteval od generala Rupnika, da odstopi kot poveljnik. Žal so te spremembe še povečale že tako kaotično stanje. V začetku načrtovan umik proti zapadu v Italijo, so preprečile partizanske sile, ki so v sklopu angleške 8. armade že 1.maja zasedle Trst. Tja so se lahko umaknile le nekatere enote srbskih četnikov in primorski domobranci (ok. 2.000 mož). V naglici se je pričel pripravljati umik proti severu, na avstrijsko Koroško, katero so takrat že zasedale angleške enote. Umik je bil slabo pripravljen in zmeda je bila velika. Tako so partizani zajeli domobranski bolničarski vlak in skoro celotno novomeško skupino domobrancev, okrog 1.800 mož, katere so večinoma pobili. Po ozkih in strmih cestah preko Karavank so se drenjali oddelki različnih vojaških skupin in civilni begunci na vozovih in peš. Partizani so napredovali v previdni razdalji za umikajočimi se domobranci. Za Ljubljano ni bilo nobenih bojev in so partizani vanjo vkorakali 9.maja, naslednji dan pa so predstavili prvo partijsko vlado Slovenije, ki so jo 5.maja 1945 sestavili v Ajdovščini na Primorskem (predsednik Boris Kidrič). Zavezniki v Slovenijo niso vstopili ampak jo prepustili komunistom.

Na koroški strani so skupaj z Angleži že bili tudi manjši oddelki partizanov. Zasedli so most čez Dravo pri Borovljah z namenom, da dobe v roke množico beguncev, ki je prihajala čez karavanske gore iz Slovenije. Tam so domobranci – Rupnikov udarni bataljon – izvojevali svojo zadnjo zmago nad partizani in odprli beguncem pot proti Celovcu, kjer so zaprosili Angleže za azil. Angleška vojska je vojake razorožila in jih skupaj s civilnimi begunci napotila na Vetrinjsko polje pri Celovcu in vse sprejela pod svojo zaščito.