ITALIJANSKA OKUPACIJA

 

Po nemškem napadu na Jugoslavijo so bili z vlado v Beogradu pretrgani vsi stiki. Zastopniki demokratičnih strank so ustanovili Narodni svet (NS) -predsednik ban dr. Marko Natlačen-, ki naj bi skrbel za red in mir. Ker je bila KPS v ilegali in tudi ni imela demokratično izvoljenega vodstva, jo v NS niso povabili. Pač pa je dr. Natlačen ukazal policiji, da izpusti vse zaprte komuniste in uniči vse sezname o njih, da ne bi prišli v roke okupatorju. (Med revolucijo so komunisti dr. Natlačena ustrelili, njegovega šefa policije, dr. Lovra Hacina, pa po vojni obesili).

NS je izdal več navodil in priporočil, v katerih je svetoval ljudem, naj ostanejo mirni, naj si med seboj pomagajo in naj okupatorjev ne izzivajo. Geslo je bilo: čuvajmo slovenska življenja in premoženje! Z intervencijami pri umikajoči se jugoslovanski vojski je NS preprečil številna rušenja gospodarskih objektov, posebno mostov. NS je imel svojo zadnjo sejo 17.aprila, naslednji dan pa je prevzel oblast v Ljubljani fašistični komisar Grazioli, NS je najprej obstajal v ilegali. Iz vidnejših slovenskih predstavnikov je Grazioli sestavil Sosvet (konzulto) za boljše upravljanje dežele.

Italijani so v začetku ravnali bolj pretkano kot Nemci. Zasedeno ozemlje so priključili Italiji kot »Provincia di Lubiana«. Obdržali so v glavnem slovensko civilno upravo (župane). Dovolili so slovenske šole, le z obveznim poukom italijanščine. Dopustili so slovenski tisk, čeprav z italijansko cenzuro. Pustili so na svojih mestih duhovnike, učitelje in profesorje. Nudili so zatočišče in pomoč beguncem pred nemškim terorjem na Gorenjskem in Štajerskem.

Ob razmeroma korektnem obnašanju italijanskega okupatorja je bilo jasno, da ta pomeni za Slovence dosti manjše zlo kot Nemci. Večina demokratičnih Slovencev je verjela v končno zavezniško zmago. V želji, da bi slovenskemu narodu prihranili trpljenje in žrtve, se je takratno slovensko vodstvo odločilo na upravnem področju lojalno sodelovati z Italijani. To je predvideno in dovoljeno tudi po haaških konvencijah. V tem okviru je treba ocenjevati takratno ravnanje vodilnih slovenskih ljudi, kot dr.Marko Natlačen in drugih.