LJUBLJANSKI ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN

Gregorij Rožman je bil rojen 1883 na Koroškem. Leta 1907 je bil posvečen za duhovnika. Proti koncu leta 1919 se je pred Nemci umaknil v Ljubljano, kjer je postal profesor na teološki fakulteti.

Kot ljubljanski škof (1929) je nadaljeval versko-naravno prenovitev, ki jo je začel njegov prednik škof dr. Anton B. Jeglič.

Avgusta 1940 je sklical škofijsko sinodo na kateri je bil odobren cerkveni zakonik ljubljanske škofije (dr. Alojzij Odar) in dana navodila za dušno pastirstvo. Posebno je pospeševal verske in apostolske organizacije kot Marijine družbe in Katoliško akcijo. Ob sovražni okupaciji je bila ljubljanska škofija razdeljena. V delu, ki je prišel pod nemško okupacijo (Gorenjska) je ostalo 142 župnij, izgnanih je bilo 193 duhovnikov, 200 tisoč vernikov je ostalo brez dušnih pastirjev, škofovi zavodi v Šentvidu so bili zasedeni in spremenjeni v zapore.

Zvest nauku Cerkve je odločno spregovoril o nevarnosti totalitarnih sistemov nacizma, fašizma in komunizma. Že pred vojno je pozival k molitvi, da bi bil naš narod obvarovan nevarnosti nacizma. Ko je OF pod krinko NOB sprožila sredi sovražne okupacije revolucijo je izjavil: »Do zadnjega bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in največja nesreča za slovenski narod«. Maja 1945 se je pred komunisti umaknil v Avstrijo, od tam pa v Severno Ameriko. Na sramotnem procesu avgusta 1946 v Ljubljani je bil od komunističnega sodišča obtožen narodnega izdajstva in v odsotnosti obsojen na 18 let težkega prisilnega dela.

Kot potujoči misijonar med slovenskimi begunci po vsem svetu je v letih 1949, 1952 in 1956 obiskal Slovence v Argentini. Tu je ustanovil begunsko semenišče v Adrogue-ju, iz katerega je izšlo 45 slovenskih duhovnikov.

Umrl je 16.novembra 1959 v Clevelandu, ZDA in je pokopan na samostanskem pokopališču slovenskih frančiškanov v Lemontu pri Chicagu. Nerazumljivo je, da po več kot 10 letih samostojne in demokratične države Slovenije krivična obsodba še ni bila razveljavljena in njegovi posmrtni ostanki prenešeni v ljubljansko stolnico.