DOMOBRANSKA PRISEGA – ČRNA ROKA.

Na nemško zahtevo so domobranci 20.aprila 1944 v Ljubljani prisegli na naslednje besedilo: “Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in proti komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom, svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!” Domobranci niso prisegli Hitlerju, ta je omenjen le v odvisnem stavku in po svoji funkciji (vodja Velike Nemčije), kar se pa prisege ne tiče. “...Domobranci s svojo prisego niso kršili nobenih principov: ne verskih, ne narodnih, ne etičnih, ne pravnih. Ravnali so po svoji najboljši vesti, ko so se postavili popolnoma v službo slovenske somovine...” (Božidar Fink). “Prisega se omejuje na osnovni namen Slovenskega domobranstva, zaradi katerega je bilo ustanovljeno, t.j. na samoobrambo bratomorno ogroženih demokratično usmerjenih Slovencev...” (Dr. Ciril Žebot). Prisego so propagandno izrabili Nemci, še bolj pa KPS in OF in to prav do danes. Niso pa prisegli ne primorski ne gorenjski domobranci.

V sklopu komunistične OF je delovala tudi “mreža terencev”. To so bili člani OF, ki pa niso odšli v partizanske addelke, ampak so jim pomagali kot obveščevalci, dobavitelji orožja in opreme. Trenci so bili iregularni partizani v civilnih oblekah. Ker okupator ni uspel razbiti terenske mreže se je protirevolucionarno vodstvo odločilo, da bo to storilo samo. Poleg legalnega delovanja domobranskih čet in postojank, so si tudi nekateri posamezniki lastili to pravico. Teh primerov je bilo malo, treba pa jih je nepristransko preiskati in oceniti. Enciklopedija Slovenije (Ljubljana 1987) je zapisala o “črni roki”: “Tajna teroristična organizacija zagrizenih nasprotnikov OF. Ime je dobila po črnem odtisu roke, ki ga je puščala na hišah aktivistov OF, v grozilnih pismih in ob truplih umorjenih ...Med fašistično okupacijo je pomorila več kot 100 slovenskih rodoljubov...” (Aleš Gosar: pesem “Črna roka”).